| Matura obsega predmete skupnega in izbirnega dela.
Predmeti skupnega dela mature so obvezni za vse, ki opravljajo maturo, predmete izbirnega dela pa si izbere kandidat sam. Obvezni predmeti skupnega dela:
Izbirni del splošne mature obsega izpite iz predmetov:
Pri izbiri izbirnih maturitetnih predmetov pa veljajo nekatere omejitve: Med predmeti:
Kandidat lahko pri maturi opravlja en predmet več, kot je določeno, torej lahko izbere tudi šesti (tretji izbirni) predmet. V tem primeru navedene omejitve ne veljajo. V splošnem uspehu se upoštevata dva najbolje ocenjena izbirna predmeta. Pozitivno ocenjeni šesti predmet tudi ne more nadomestiti negativno ocenjenega prvega ali drugega izbirnega predmeta. Če kandidat pri maturi ni pozitivno ocenjen iz šestega predmeta, to ne vpliva na uspeh pri maturi. |
Kandidati lahko matematiko in tuji jezik skupnega ali izbirnega dela opravljajo na osnovni in višji ravni zahtevnosti, ostale maturitetne predmete pa le na osnovni ravni zahtevnosti.
Na višji ravni zahtevnosti lahko opravlja kandidat največ tri maturitetne predmete, vendar se mu pri splošnem uspehu upošteva ocena po povišani ocenjevalni lestvici pri največ enem tujem jeziku, pri čemer se upošteva boljša od ocen. Pri tujem jeziku, ki je ocenjen slabše, se pri splošnem uspehu upošteva ocena v petstopenjski ocenjevalni lestvici. Sicer pa je kandidat ocenjen na ravni zahtevnosti predmeta, za katero se prijavi.
NAČIN OPRAVLJANJA IN OCENJEVANJA SPLOŠNE MATURE
Načini ocenjevanja so različni vendar mora biti zagotovljeno, da se oceni celovito znanje, ki so ga kandidati usvojili med srednješolskim izobraževanjem. Ker vseh taksonomskih stopenj znanja ni mogoče kakovostno oceniti le z eno vrsto izpita, se pri splošni maturi ocenjuje na več načinov: pisno, ustno, vaje, seminarska naloga, glasbeni nastop.
Pisni izpit morajo opravljati kandidati pri vseh predmetih in njihov izdelek je opremljen le s šifro kandidata. Izpitne pole pripravi pristojna državna predmetna komisija in so v istem izpitnem roku enake za vse kandidate. Pisni izpit ocenjuje eden ali dva zunanja ocenjevalca po moderiranih navodilih za ocenjevanje, ki jih pripravi državna predmetna komisija.
Ustni izpit poteka pred šolsko izpitno komisijo za splošno maturo. Ustni izpit praviloma oceni izpraševalec, ki poučuje maturitetni predmet v zadnjem letniku.
Vaje oz. seminarsko nalogo naredi kandidat med šolskim letom praviloma pri učitelju predmeta na šoli, ki izdelek tudi oceni. Pridobljena točkovna ocena je trajnega značaja.
Izpitni nastop se opravlja pred izpitno komisijo, ki jo sestavljajo trije zunanji ocenjevalci.
SPLOŠNI USPEH PRI SPLOŠNI MATURI
Kandidat je opravil maturo, če je pri vseh maturitetnih predmetih dosegel pozitivno oceno (10 točk). Splošni uspeh na maturi se izraža v točkah, ki so vsota ocen doseženih pri posameznih maturitetnih predmetih.
Kandidat, ki je uspešno opravil maturo, dobi maturitetno spričevalo, katerega sestavni del je tudi obvestilo o uspehu pri posameznih predmetih. Kandidati, ki so na maturi dosegli izjemen splošni uspeh (30-34 točk), dobijo maturitetno spričevalo s pohvalo.
Uveljavljeno je tudi načelo pogojne pozitivne ocene, ki omogoča, da kandidat opravi izpit oz. je pozitivno ocenjen , če je pri predmetu obveznega dela splošne mature na osnovni ravni dosegel najmanj 80% točk potrebnih za pozitivno oceno, in je hkrati pri drugih predmetih, iz katerih je opravljal splošno maturo dosegel pozitivno oceno, vsaj pri dveh pa oceno dobro (3).
Podobno pravilo velja za izbirni predmet na osnovni ravni. Če je pri tem predmetu dosegel najmanj 80% točk, potrebnih za pozitivno oceno, je pri tem predmetu pozitivno ocenjen, če je pri ostalih predmetih splošne mature ocenjen pozitivno in vsaj pri enem z oceno dobro (3).
Druge posebnosti ocenjevanja pri splošni maturi
Kdor je opravil splošno maturo in želi izboljšati oceno pri enem ali več predmetih, ima pravico do enkratnega ponovnega opravljanja enega ali več predmetov še dve leti po opravljanju splošne mature. Pri tem lahko izbere drugo raven zahtevnosti kakor prvič. Za splošni uspeh se upošteva boljša ocena.
Kandidat ne opravi splošne mature, če je neuspešen pri enem ali več predmetih. Pri popravljanju negativne ocene se lahko odloči za izpit na drugi ravni zahtevnosti kakor prvič. Tisti, ki je ocenjen z najmanj tremi pozitivnimi ocenami, ima pravico do opravljanja enega ali dveh popravnih izpitov še dve leti po opravljanju splošne mature.
Kandidat, ki je neuspešen pri treh ali več predmetih, mora opravljati splošno maturo ponovno v celoti.
IZPITNI RED
Kandidat lahko opravlja le en pisni izpit na določen dan po maturitetnem koledarju. Pisni izpit iz istega predmeta opravljajo vsi kandidati v Republiki Sloveniji istega dne ob istem času, s pričetkom ob 9. 00 uri.
Kandidati se zberejo v prostoru za opravljane pisnega izpita 20 minut pred pričetkom izpita. S seboj morajo imeti identifikacijski dokument in ustrezne dovoljene pripomočke.
Kandidat lahko zamudi začetek izpita največ 30 minut, vendar nima pravice do podaljšanja. Drugega in tretjega dela izpita kandidat ne sme zamuditi. Zadnjih 15 minut kandidati ne smejo zapuščati izpitnih prostorov.
Kandidat, ki je izpit začel, mora izpitno gradivo oddati.
Ustni izpiti potekajo pred šolsko izpitno komisijo za splošno maturo in kandidat lahko opravlja dva ustna izpita na dan. Kandidat ima pravico do petnajst minutne priprave; sam ustni izpit pa traja do dvajset minut.
V 4. letniku opravljajo dijaki predmaturitetne preizkuse. Cilj teh izpitov je, da se kandidati seznanijo z izpitnim redom, načinom opravljanja maturitetnih izpitov, načinom izpolnjevanja izpitnih pol, ravnanjem s šiframi, sedežnim redom, z uporabo dovoljenih pripomočkov in s trajanjem izpitov.
Pravilniki in več podatkov o splošni maturi je na spletni strani
