Rok Tadej Brunšek (naziv diamantni maturant)
Žana Kukavica
Aljaž Sovič
VTISI ZLATIH MATURANTOV ENO LETO PO MATURI …
Rok Tadej Brunšek
Ko počasi mineva eno leto od zadnjih ur v gimnazijskih klopeh, se mi hkrati zdi, da je med tistim in tem trenutkom minila cela večnost in da sta skoraj eno.
Da je minila cela večnost zato, ker se je življenje pokazalo v toliko širši luči – kot veliko polnejše in vznemirljivejše, čeprav večkrat bolj negotovo in težje obvladljivo kot tisto, ki smo ga bili vajeni.
Da sta skoraj eno pa zato, ker je šola seveda znatno oblikovala nas, ki smo tam preživeli košček svojih življenj, in ker me tudi v tem trenutku spremlja odnos do znanja, ki mi ga je dala, mi vlivajo poguma vzpodbudne besede profesorjev, ki so verjeli v nas, in me osrečujejo vezi, ki so se v štirih letih stkale.
Žana Kukavica
Na začetku 4. letnika, ko se po počitnicah brezskrben vrneš v šolske klopi in ti v ušesih kar naenkrat odmeva le beseda »matura«, hitro ugotoviš, da bo očitno zdaj doletela tudi tebe. Prejšnja tri leta si komaj čakal njen začetek, saj je vsak izpitni dan takratnih maturantov tebi prinesel kakšno dodatno uro spanja. Potem pa se vloge hitro zamenjajo in kar naenkrat pred zaprto polo nestrpno čakaš, da izveš, kakšen je naslov maturitetnega eseja. A hitro pride zadnji ustni izpit in ugotoviš, da sploh ni bilo tako težko, kot si si sprva predstavljal. Ves trud pa je gotovo poplačan, ko lahko poleti s ponosom prevzameš svoje maturitetno spričevalo.
Zdaj, ko je od vsega tega minilo že leto dni, se še vedno z veseljem spominjam vseh šol v naravi, izletov, neumnosti med odmori in vsakodnevnih zabavnih trenutkov, ki smo jih skupaj s prijatelji doživeli na gimnaziji. Hvaležna sem predanim profesorjem, ki so v veliki meri pripomogli k mojemu uspehu na maturi in poskrbeli za to, da prehod na fakulteto ni bil prezahteven. Predvsem pa najboljšim sošolcem, ki so kratka štiri leta spremenili v nepozabno doživetje.
Po nekaj mesecih študija na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani lahko rečem, da Gimnazija Velenje ponuja odlično podlago za nadaljevanje izobraževanja ne glede na to, v katero smer te ponese. Med sošolci in profesorji sem se vedno počutila odlično in vsakomur s ponosom povem, iz katere srednje šole prihajam. Vsem mlajšim generacijam pa: uživajte v svojih gimnazijskih letih (ki še prehitro minejo) in ustvarite čim več čarobnih trenutkov ter prijateljstev. Prav to je tisto, kar ostane za vedno in nepričakovano hitro zabriše spomine na vse teste in ure učenja, ki so potrebne, da dosežeš svoj cilj.
Aljaž Sovič
Gimnazijska leta so zame pomenila veliko več kot le učenje in pridobivanje ocen. Čas, ki sem ga preživel tu, je bil poln nepozabnih spominov, novih prijateljstev in izkušenj, ki so me oblikovale v osebo, kakršna sem danes. Kljub temu da smo zaradi epidemije imeli pouk na daljavo, smo s sošolci našli druge načine, kako smo se družili in zabavali. Ena najpomembnejših stvari, ki se jih naučiš v gimnaziji, so delovne navade in izkušnje, ki ti še kako pridejo prav med študijem.
Še do zadnjega dneva nisem bil prepričan, ali bi se vpisal na računalništvo ali strojništvo, a sem se kmalu po začetku študija na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani prepričal, da sem se pravilno odločil. Študij mi je prinesel veliko sprememb v življenju. Dnevi so drugačni kot v gimnaziji, saj je manj predavanj in več domačega dela. Kljub temu imam več časa za druženje s prijatelji in druge dejavnosti. Sam nimam nekih posebnih ciljev za prihodnost, vendar se veselim novih izzivov in priložnosti, ki mi jih bo prinesla.