Kolumna: Šola na daljavo
Zaradi korona virusa smo ponovno primorani delati šolo od doma, kar pa ni ravno sprejeto z odprtimi rokami. Obiskovati moramo video konference, ki pa niso ravno prijetne za prisostvovanje in z njimi se vrsti cel kup problemov, na primer tehnične težave predvsem z internetno povezavo. Poleg tega je še tukaj dodatno delo, ki si ga večinoma moramo razložiti sami. Kar pa je lahko velik problem, ker si lahko to snov razložiš narobe in potem si razočaran, da je šel ves ta trud in stresne ure v nič. Vsi pa seveda pogrešamo tudi socializacijo in neprestano druženje s prijatelji in vrstniki.
Veseli smo lahko, da imamo možnost pogovora preko telefonov in videoklicev. V tem obdobju pa najbolj uživam v tem, da si lahko bolje razporedim čas in se temeljito posvetim samo enemu predmetu. Iz te izkušnje smo se tudi veliko naučili o stvareh, ki so nam bile včasih vsakodnevne in včasih neprijetne (npr. hoja v šolo, sedenje v učilnicah,…) ter jih zdaj veliko bolj cenimo in tudi pogrešamo. Tukaj zraven lahko celo uporabimo pregovor:” Nikoli ne veš kaj imaš, dokler tega ne izgubiš!”. Glede na trenutne razmere vemo, da se še nekaj časa ne bomo vrnili v šolske klopi, ampak vseeno pričakujemo na najboljše v čim krajšem času.
Ključne besede: šola, doma, koronavirus, prijatelji
Lep pozdrav.
Špela Sevčnikar