srssersssdgimvssmicdsd
  • Domov
  • Novice
  • Kolumna: Šola – investicija ali socializacija?

Kolumna: Šola – investicija ali socializacija?

Šolanje je v današnjem času postalo nepogrešljiv del življenja – pravijo celo, da se učimo vse do naše smrti. Vendar kot poglaviten del izobraževalnega procesa posameznika smatramo njegovo obiskovanje ustreznih izobraževalnih institucij, v katerih pridobi vsa nujna znanja, ki mu bodo omogočala preživetje in prilagajanje na spremembe v stalno spreminjajočem se okolju. Ampak okolje se spreminja ravno zaradi ljudi, katerim se moramo pri svojem delovanju stalno prilagajati in v kontaktu z njimi dobivamo prav tako socialne spretnosti. Torej, ali nam naš šolski sistem predstavlja investicijo za prihodnost, socializacijo, ki nas bo usmerjala v odnosih z ljudmi v prihodnosti, ali pa kar kombinacijo obojega?

Danes smo ljudje prišli do stopnje, kjer ima vsak svoje mnenje o neki določeni zadevi, kar je lahko malce omejujoče za reševanje morebitnih težav, saj vsak »tabor« vztraja pri svoji zahtevi/ideologiji. Tudi za šolo, ki se zdi čisto samoumevna, je tako. Že dolgo se sprašujejo, če šola dejansko služi le svojemu izobraževalnemu namenu, kot je npr. ob svojih začetkih. Sicer se moramo zavedati, da današnje šole ob svojem izobraževalnem programu ponujajo še mnogo drugih dejavnosti, ki omogočajo razvoj učencev še na drugih področjih, ne le edukativnem. Lahko pa tudi svoje dejavnosti združi še z drugimi področji razvoja – takšen tipičen dogodek je športni dan, na katerem učenci poleg svojih fizičnih sposobnosti razvijajo tudi družbeno inteligenco, saj je to dogodek, ki jim omogoča povezovanje in socializacijo z njihovimi vrstniki. Nekateri ljudje ravno v tem vidijo smisel šolanja, da bi s socializacijo pridobili mnoge povezave, ki bi jim pri njihovem kasnejšem delu morda koristile. Poleg tega je človek, kot je že uveljavljena teorija, socialno bitje, ki za svoje preživetje potrebuje stike za zadovoljevanje od nižjih pa tudi do višjih potreb na hierarhični lestvici. Sicer pa obstajajo tudi druga okolja, ki nam te potrebe lahko zadovoljijo, npr. družina in izvenšolski prijatelji, potrebe po izobraževanju in izpopolnjevanju, še posebej na višji ravni pa ne morejo. Slabost te teze (socializacije v šoli) pa se je pokazala prav v pandemičnem času, v katerem je šola na daljavo opravljala le svojo primarno funkcijo izobraževanja, torej le podajanja podatkov iz učne snovi.

V tem razdvojenem svetu imam tudi jaz svojo mnenje o tej zadevi in sicer stopam na stran tistim ki zagovarjajo t. i. primarno funkcijo šole, torek izobraževanje, katerega kvaliteto nam od vseh institucij zagotavlja prav šola. Dodatni problem socializacije v šoli je ravno raznolikost posameznikov, ki jo obiskujejo, zato v takšni heterogeni skupini težje najdemo sebi primerne posameznike in posameznice, kot pa na primer v homogenih združbah (tekmovanja, krožki, klubi), v katerih imajo pripadajoči ljudje podobne interese. Z druženjem z vrstniki/posamezniki, ki so nam bolj podobni, lahko bolj uporabno in prijetno porabimo čas, in s te bolj celovito zadovoljimo svoje potrebe, med drugimi potrebo po pripadnosti, katere zadovoljitvi strmijo prav vsi ljudje, le vsak v svoji lastni skupini.  

Anastazija Gračner, 2. C

Ključne besede: šola, socializacija, investicija, izobraževanje

Arhiv

Spremljajte nas na socialnih omrežjih

Osnovni podatki

Gimnazija
Trg mladosti 3,
3320 Velenje

03 89 60 600
03 89 60 660